70 dni potovanja v neznano


Dodatnih 3200 km – Malezija
28.04.2009, 19:14
Zapisano pod: nekategorizirano

Tale Bangkok street v BTC-ju očitno vpliva zelo pozitivno na Tadejkino planiranje in protagonizem. Glede na dejstvo, da morava zadnje 14 dni oditi iz Indonezije, saj nama poteče viza, sma se danes na Tadejin predlog odločila, da obiščeva še … Malezijo.

Zakaj pa ne. Saj to je pa samo dodatnih 3200 km, katerih del bova opravila z letalom iz Jakarte (Indonezija) v Penang (Malezija), od tam pa dalje “peš” 1800 km mimo Kuala Lumpurja do Singapurja. Tam se bova vkrcala na trajekt (menda vozijo precej pogosto) in se po 4-5 urah znašla na najbolj zahodnem otoku Indonezije – Sumatri. Od tu bova z vlakom počasi potovala proti Jakarti in od tam … upam, da kamorkoli, samo domov ne!

  • Share/Bookmark


Povratne karte pa res niso ovira =)
25.04.2009, 14:20
Zapisano pod: nekategorizirano
YouTube slika preogleda

Somewhere over the rainbow
Way up high
And the dreams that you dreamed of
Once in a lullaby
Somewhere over the rainbow
Blue birds fly
And the dreams that you dreamed of
Dreams really do come true

Someday I’ll wish upon a star
Wake up where the clouds are far behind me
Where trouble melts like lemon drops
High above the chimney tops thats where you’ll find me

Somewhere over the rainbow bluebirds fly
And the dream that you dare to,why, oh why can’t I?

Someday I’ll wish upon a star,
Wake up where the clouds are far behind me
Where trouble melts like lemon drops
High above the chimney top that’s where you’ll find me
Oh, Somewhere over the rainbow way up high
And the dream that you dare to, why, oh why can’t I?

  • Share/Bookmark


Irian Jaya – ljubezen na prvi pogled
25.04.2009, 00:54
Zapisano pod: nekategorizirano

Evo pa sem tu. Mic se že hudo hudi name, ker še nisem prispevala k najinemu blogu ampak..jah bliža se maj, ptički že veselo pojejo, jaz pa tudi.. s cimrama tekam naokoli, da že skorajda ne vem več kje se me glava drži, noči pa so tudi že tako lepe, da bi jih bilo škoda prespati. =)  ne..ne morem reči, da ne razmišljam o potovanju. Z mislimi sem ves čas pri njem. Samo malo nalašč želim stvari pustiti na miru…pol leta nazaj sem ure in ure presedela za računalnikom in se navduševala nad destinacijo, sedaj pa enostavno želim malo pozabiti, kako lepo je tam .. Rada bi samo spakirala svoj nahrbtnik in se prepustila toku dogajanja..brez načrtov, brez želja.. in prav vesela sem, da je te stvari mic malo bolj resno vzel v svoje roke! =)

Moj način pisanja je malce drugačen…ne pišem za vas, preko bloga vas ne želim informirati..namenjen je meni, izlivanju mojih misli in občutkov..med branjem bloga ga lahko mirno izpustite..

Ko sem bila še majhna deklica, so mi bile želje in cilji povsem jasni…spomnim se vodnega parka. Imel je ogromen črn tobogan. Seveda sem se spustila po njem.  Gledala sem starejše ljudi, kako le stojijo pod njim in ga nemo opazujejo. Pa sem si mislila, kako so ti ljudje dolgočasni, najboljših stvari ne preizkusijo. Obljubila sem si, da jaz nikoli ne bom takšna! Nekaj let kasneje sem prišla ponovno tja..bila sem na vseh stvareh razen na črnem toboganu..razlog ni bil v pomanjkanju časa..

Večkrat razmišljam o svojem življenju.. nekaj mi je povsem jasno – življenje hočem živeti! Želim izkoristiti to, kar mi življenje ponuja, kar mi daje narava. Lahko smo ponosni na stvari, ki jih je storila človeška roka, ampak naj se sami sebi zdimo še tako vsemogočni, ne bomo narave nikoli presegli. Je kraljica sveta in zato se jaz obračam k njej. Prednost dajem življenju samemu, njegovemu tihemu bogastvu, pristnosti, nedolžnosti, čistosti. Danes znajo to ceniti in tako živeti samo še živali in pa kanček tistih, za večino “primitivnih” ljudi.. ne, niti malo niso primitivni, so le mnogo pametnejši in iskrenejši od nas!

Tudi sama sem imela že mnogo želja, ki sem jih skorajda nezavedno pozabila ali pa potisnila nekam v ozadje.. poslušala sem druge in pozabljala nase..pa me je hvalabogu še pravi čas srečala pamet in me vrnila nazaj v tisti, za nekatere “otroški” svet, kjer se mi ponovno nobena želja ne zdi več neuresničljiva! Veliko sem se naučila od naše psičke..s trmastim vztrajanjem pri svojem in želji po doseganju zamišljenega, premaguje in doseže nepredstavljivo. Mic mi je nedavno podaril knjigo, v katero sam pišeš..napišeš svoje želje, da jih ne pozabiš ampak da jim slediš. .. na koncu pa še blagoslov moje mame, ko sem ji povedala kam odhajam..ne ni jokala in ni mi prepovedovala..samo objela je mojo glavico in rekla : ”tejdi, kjer je želja, je tudi pot!” in tega se povsem držim! Oči pa itak, da sploh ne omenjam.. tako navdušen da greva, da se mi včasih zdi, da naju bo on sam pričakal tam doli. =)

Kako sem pravzaprav prišla do Irian Jaye.. še kot otrok sem bila na Šerugovi predstavitvi potovanj. Takrat sem ugotovila, kje moja duša resnično živi. Pa sem zdaj ponovno brskala po njegovi strani.. Irian Jaya je bila kot ljubezen na prvi pogled. In sem mu pisala. Čisto iz radovednosti, brez večjih pričakovanj. Zvone me je kar na lepem poklical in me povabil na špricar. Z veseljem sem sprejela povabilo.. po najinemu srečanju ni bilo več dvoma. Irian Jaya je postala edina možna destinacija. S puncami, s katerimi smo leto nazaj skupaj potovale po Vietnamu, smo se dobile na klepetu, kjer sem jim povedala za irian. Bila sem prepričana, da ne bodo hotele z mano, a so bile vse navdušene. Žal smo kasneje ugotovile, da so naša pričakovanja in želje različne in da jih ne bomo mogle uskladiti. Bila sem žalostna in na pol odločena, da grem na pot pač sama (saj nisem mislila resno). Takrat mi je zazvonil telefon in na drugi strani je bil mic. Malo sem mu potožila, ko je kar naenkrat rekel :”tedi, js grem s tabo. To je bila tvoja največja želja in ne moreš zdaj kar naenkrat pa ne it.” Govoril je tako prepričljivo, da sem mu celo verjela..ali pa je bila samo želja tako velika, da sem mu hotela verjeti?.. Veliko sem že potovala in vedno sem si želela, da bi kakšno pot delila z njim..pa sem po sedmih letih tihega prepričevanja kar malo obupala..še za rojstni dan mi je kupil prašička, na katerem je pisalo “za TVOJE najdaljše potovanje”. No, zdaj sem imela v trenutku oboje – irian jayo in njega.. kasneje mi je priznal da tisti trenutek še ni mislil tako resno =)

In zdaj sva tu..mesec dni stran od odhoda. Čeprav se trudiva, da bi v načrtovanju naredila čim manj napak, pa sva prvo največjo napako storila že na začetku – kupila sva povratne karte! =) pa ne zato, ker se bojiva, da bi naju pojedli.. saj ne bi bilo tako slabo, ko bi se obračala na ognju in si zraven pela “pa tako lep dan je bil, preveč lep za smrt”.. samo vsak dan nama je bolj jasno, da bova vsaj delček srca pustila pri tistih čudovitih plemenskih ljudeh..

Tadeja

  • Share/Bookmark


Routplan v1.0
24.04.2009, 11:44
Zapisano pod: nekategorizirano

Ko sva pričela z načrtovanjem, sva mislila, da bo tole precej lažje. Pa saj ne da je bilo naporno in težko, bile so sladke skrbi. Prava mala adrenalinska doza je stiskanje tipške F5 pri bookiranju letalskih kart, kjer se cene spreminjajo iz minute v minuto, prav tako pa je prav poseben filing, ko najdeš povezavo med Singapurjem in Jakarto s trajektom, ki vozi dan in pol in se ustavi še na polno lokacijah, kamor v začetku sploh nisva imela namena it.

Najin okvirni routeplan zgleda nekako takole:

  • Share/Bookmark


Iz samega središča vsega prvinskega
23.04.2009, 22:41
Zapisano pod: nekategorizirano

Dekai, Kuruwai, osrednja Irian Jaya.

Redki so šli na to pot. No, redki. Pač, destinacija ni ravno izjemno turistična in verjetno bi se zlagal, če bi trdil, da osrednji del Iriana obišče več kot 200 “outsiderjev” na leto. Enega imed njih sem ujel na spletu, kjer je imel objavljenih nekaj fotografij plemena Kuruwai. Prvinsko, čisto, iskreno …

Fotografija pove tisoč besed, izkušnja pa …

  • Share/Bookmark


30 %
23.04.2009, 13:11
Zapisano pod: nekategorizirano

Prav poseben dan je. V dežju ni prav nič tistega vonja po vročem asfaltu in sonce se niti malo ne potrudi, da bi pokukaklo čez oblake. Med cepljenjem proti Hepatitisu in Tifusu mi je jutro polepšala Over the rainbow.


Pa vendar to ni pesem za danes. Tale spodaj je boljša …

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


Drugačni?
22.04.2009, 19:21
Zapisano pod: nekategorizirano

Povprečno 1-2 ure na dan gledam fotke in video posnetke iz destinacij, kamor bova potovala. Saj bi več, pa se moram brzdati in pred odhodom postoriti še delo za vsaj pol leta naprej. Danes sem prečesaval Google Earth in sicer področje Irian Jaye. Kaj pa drugega.

Naletel sem na nekega popotnika, ki ji objavil mnogo super posnetkov in enega, samo tako, za okus, vam prilagam tukaj.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


… Toni in dekleti
22.04.2009, 13:50
Zapisano pod: nekategorizirano

Tadeja je rekla, da bo pisala blog, ko bo čas za to ;)

Skratka, očitno se bodo naše poti z Zvonetom (pravi, da ga na Irianu vsi poznajo pod imenom Toni, saj je Zvone pač pretežko izgovoriti) in njegovo luštno mini ekipco na Irian Jayi precej križale, saj sta se danes s Tadejo že kar konkretno dogovorila, da bomo del poti v gorovju opravili skupaj. Vsekakor je to to, kar bo dalo najinemu podvigu v neznano še dodaten “žmoh” :)

  • Share/Bookmark


… postaja vse bolj jasno
21.04.2009, 16:07
Zapisano pod: nekategorizirano
Tagi:

Kot rečeno, sva danes začela s povsem konkretnimi pripravami na najino odpravo. Po super kosilu v Bangkok street restavraciji v BTC-ju sva se odločila, da pokukava še v vojaško trgovino HQ Bunker v Hali A v BTC-ju.

In ko je že vse teklo kot po maslu, je bila to samo še pika na i. Naletela sva na super prodajalca, ki nama je res predstavil stvari takšne kot so in nama na najino veliko presenečenje priporočal opramo, ki je res zelo zelo cenejša od tiste, ki sva si jo ogledovala po drugih ljubljanskih trgovinah. Tudi do 60 % nižje so cene. Noro!

Greva dalje …

lp, m

  • Share/Bookmark


v Tajsko, na Tajsko pa menda ne …
21.04.2009, 09:33
Zapisano pod: nekategorizirano
Tagi: , ,

… po 60 dneh morava zapustiti Indonezijo, saj oblasti ne odobrijo turistične vize za več kot 2 meseca. Torej, zadnjih 10 dni bova preživela bodisi kot terminalovca (Tom Hanks) ali pa odpotujeva nekam izven države.

Glede na situacijo sva se odločila, da ne odpotujeva na Tajsko, kar sva si sicer oba zelo želela, ampak naju bo pot zanesla danes v Tajsko restavracijo v BTC-ju v Ljubljani, kjer bova dokončno določila najino pot v Singapur. Kocka je padla …

lp, m

  • Share/Bookmark