70 dni potovanja v neznano


Jedla licinke in se drogirala
20.06.2009, 13:52
Zapisano pod: nekategorizirano
… jah, sva rekla da bova vse sprobala.
No, brez panike. Tale njiova droga je njihov simbol pripadnosti, so nama razlozili. Gre za tri naravne sestavine, tri nekaksne sadeze. Prvi je ena taksna majhna trda limonca, ki je noter zelo zilava. Druga je en tak majhen, ampak trdel spargelj, tretja pa kao limonin prah. Ko vse to skupaj das v usta in prezvecih, delajo zleze slinavke nadure, usta, zobje in jezik pa postanejo krvavo rdeci. Seveda rdeco slino vsi vsepovprek pljuajo na tla in tako je bilo vse okoli naju (tudi po najini zaslugi) popljuvano.

Prvic ko sva probala se je meni tako zvrtelo, da sem se prav ustrasil. Tediki pa nic. No, ravno obratno je bilo danes, drugi dan. Meni nic, sem jih jedel ko za stavo, tedi pa je zaradi slabosti in vrtoglavice obupala po prvem :) J rekla: “Ce se bo zdejle e kdo hotel slikat z mano, ga bom pobru…” V tistem trenutko sta bili zraven nje dve domacinki s fotoaparatom.

Ocitno sva bila zaradi tega res njihova, saj so naj snemali, slikali in na naju na veliko kazali s prstom ali prikritim spogledovanjem. Na dobri poti sva.

Sploh pa po tem, ko sva si privoscila tole:

Raznjici, kot jih lahko samo sanjas. Dobesedno!

Raznjici, kot jih lahko samo sanjas. Dobesedno!

To je tista prava tradicionalan Pauanska jed. Licinke nekega drevesa. Ime sva, seveda, tako kot vse ostale besede, pozabila. Zacne se nekako na P, tretja crka je prav tako P, ostalo pa ne vema :) Ko sva si po juhici z rezanci in jajcko narocila tole, se je okoli naju zbrala pisana druscina starih in mladih. Vsi so vedeli, da nama to ni domace. Vsi so cakali na rezultat.

Res so dobre. Ne zajebavam se. Niso sluzaste, niso tekoce ali slane. Taksne normalne zapecene stvarce. Edini problem je nastal, ko je po tretjem grizljaju tedi rekla: “Sej ce ne pomislim, da so to ubistvu licinke, so res dobre.” No pa je bilo konec prijaznega strica zelodca. Odlocil se je za krajso gladovno stavko. :)

Flickr Video

Papua je super. Verjetno ena redkih stvari, ki ostajajo tako drugacne od tega kar smo navajeni, da jih kljub temu, da sva tukaj, zelo tezko dojemava. Adrenalin dela na polno. Ne upam si niti pomisliti, kaj naju caka od danes naprej na enomesecnem pohodu med najodrocnejsimi plemeni na planetu Zemlja.

  • Share/Bookmark



5 komentarjev
Komentiraj

čestitke!!!tedy sem vedela da ne bo samo lubje;)to bi pa tudi jaz rada enkrat probala, ampak brez heca in brez komentarjev zraven…ker drugače bi imela podoben problem kot mic!
želim vama veliko norih dogodko čez drm in strm, pa čim več zadetih dni!!!
ps.:ne pozabit kje tega kompasa, pa kakega zemljevida;)

avtor: sara 20.06.2009 @ 20:07

u obema čestitke pri men pa obisk kar nehal jeast no je več za nas ostalo he he he lp obema slavica ivo

avtor: Slavica 20.06.2009 @ 21:49

ce je to njihova specialiteta, pol ne pretiravajta, sicer se bojim , da bosta ravno tko okrogla(kot oni na zgornji sliki) se vrnila nazaj :) ))

avtor: A.K. 21.06.2009 @ 10:22

le kje sta naša dva popotnika?!me prav zanima koliko korenčkarjev si že vidla!!!!upam da se kmalu javita!!!:)

avtor: sara 25.06.2009 @ 23:53

[...] tistega najbolj “čudnega” in “ogabnega”.  Recimo žive ličinke, ali pa ražnjič iz ličink je več kot dobrodošel na mojem [...]

avtor: Sushi, morska hrana, noj, kenguru @Mongolija BBQ « Povsod je lepo 17.06.2010 @ 23:21



Komentiraj
Prelomi vrstic in odstavkov so samodejni, e-poštni naslov ni nikoli prikazan, dovoljen je HTML: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !