70 dni potovanja v neznano


Konec začetka
16.08.2009, 09:43
Zapisano pod: nekategorizirano

uf, sumniki. sva ze pozabila kje to sploh najdes na tipkovnici.

No, najino uvajanje v civilizacijo je potekalo zelo nebolece in hitro. Po super zadnjem road tripu na Baliju, sva za dva dni pocila (beri: nakupovala) se v jakarti, kjer smo se srecali s puncami, ki so prav tako potovale po indoneziji, od tam sva letela v dubai in pristala v Londonu. Kot ze na zacetku potovanja sva bila tu terminalovca, ampak nic hudega. bilo je prav smesno priti po dveh mesecih in pol na letalisce, kjer so naju gledale same “bele buče”, kot nam/vam mi2 ljubkovalno praviva. :)

Doma sva, a spominov ostaja nesteto. Potopisna srecanje ob pivu bo, veckrat ce boste zeleli.

Ze nacrtujeva kam dalje …

  • Share/Bookmark


Cez hribe in doline, v spremstvu morja in neskoncnih razdalj rizevih polj
5.08.2009, 09:57
Zapisano pod: nekategorizirano

sesti dan road tripa je za nama.. po tem, ko sva se vsak dan vozila od 8-12ur (in potem naj se kdo rece, da je Bali majhen =0), ne glede na jutranjo izbiro razdalje, sva vsak vecer po temi iskala najino prenocisce in seveda nekaj za pod zob.

cudovito je, uzivava. se vedno lutava.. vcasih le nekaj minut, drugic traja voznja tudi vec kot celo uro, preden pritecejo domacini pred najin avto in nama mahajo, da se tam cesta konca. jah pa se obrneva in probava sreco se po kaksni drugi potki. zabavno je. vedno prav na taksnih poteh vidiva najlepse stvari, rizeva pojla, smesne krave in skrbaste domacine. in to je to.. obmocje brez belih glav (beri turistov..jah zadnje case jih malo slabse prebavljava =0).. malo heca

Ko zalutas na polno, ko ni vec poti naprej, se vedno odprejo najlepsi pogledi ...

Ko zalutas na polno, ko ni vec poti naprej, se vedno odprejo najlepsi pogledi ...

tudi jagode sva si privoscila.. malo sva morala barantati, preden smo se vsi zadovlnjo pognali na njivo, jih za 3kg nabrali, potem pa sva do vecera vse veselo pamljaskala. no..ubistvo sem jih brez slabe vesti kar nekaj zmetala opicam, ki so naju veckrat na poti spremljale ob cesti in cakale, da kaksna dobrota prileti iz avta.

zdaj pa sva si vzela dan pocitka ob morju. spet sva dobila cudovit bungalovcek cisto ob morju, zato bi bilo skoda, da ga nebi vsaj malo izkoristila =)

  • Share/Bookmark


Kopi Luwak aka “tista tadraga kava”
5.08.2009, 09:52
Zapisano pod: nekategorizirano

Vsakdo je ze ujel. Vsaj s kotickom usesa. To zgodbo o kavi, ki jo pojedo nekaksne zivalce, potem prebavijo in izlocijo. Neki “norci” to naberejo, zdrobijo in uporabijo kot kavo. Tako nekako smo brali. Najdrazja in najboljsa kava na svetu.

Uspelo nama je. Se eno stvar, ki sva jo dala na najin seznam sva uspesno izvedla. Nekje sredi nicesar sva nasla majhno posest, kjer nama je prijazen stric pokazal svoj botanicni vrt, nato pa naju povabil se na degustacijo pijac, ki jih napajajo njegove rastlinice. Poiskusila sva bali kavo, kakav, neko drugo super kavo, rdeci ingver, beli ingver in caj limonine trave.

Bali Kopi, Kakav, ne-vem-imena kava, rdeci ingver, beli ingver, caj limonine trave.

V ospredju z zlickama - Kopi Luwak, zadaj od desne proti levi: Bali Kopi, Kakav, ne-vem-imena kava, rdeci ingver, beli ingver, caj limonine trave.

In ker naju je tako grizlo, sva seveda poizkusila tudi to najbolj zazeljenjo in kot pravijo naredkejso (najtezke dosegljivo) pijaco na svetu – Kopi Luwak. Ker sem jst osebno (mic) precej velik ljubitelj dobre kave, tadejka pa morda malo manj, so se najina mimika in besede po prvem pozirku precej razlikovali. Saj ne, da je tale kava brezpogojno neznansko boljsa od tiste nase navadne domace turske, ampak vseeno te navdaja ob pitju prav poseben obcutek, ki se z njeno res mocno aromo in okus spremeni v pravi obred. Mislim, da se tadejka ze tudi strinja s tem, tudi ona je uzivala, ceprav morda ob oni drugi vrsti kave malce bolj :)

  • Share/Bookmark


Rada imava najin avtek
1.08.2009, 12:24
Zapisano pod: nekategorizirano

najino popotovanje s super avtekom je vsak dan lepse, bolj pestro in predvsem zanimivo. avto z zlomljenim pasom, pokvarjeno rocno, bremzami, ki prijemajo rahlo in zelo pocasi, ter gasom, ki prime takrat, ko se pac njemu zazdi, da bi bilo najbolje… dolgcas nama definitivno ni.

Suzuki Katana (Turbo). Popolna stabilno, sistem proti zdrsavanju, 42 air bagov, meglenke, MP3 ...

Suzuki Katana (Turbo). Popolna stabilnost, sistem proti zdrsavanju, 42 air bagov, meglenke, MP3 ...

ze po nekaj urah voznje sva ugotovila, da je bali precej majhen..ubistvu ZELO majhen. dve urci voznje, pa si na drugi strani otoka. ampak mi2 si znava to pot vseeno narediti dolgo..pac lutava. veva, da vedno najlepse stvari vidis ravno takrat ko se vozis po nenznanem.

Ubud je bil zanimiv. tradicionalni ples je bil cudovit, se prej pa sva bila v monkey forestu. z imenom res niso zgresili. opice so bile povsod.

Nenormalno natancno, Mimika, prsti, drza ... impresionirana.

Nenormalno natancno, Mimika, prsti, drza ... impresionirana.

Bojni posvet. "Naj ju pojemo, samo pogrizemo ali samo poberemo vse usi?"

Bojni posvet. "Naj ju pojemo, samo pogrizemo ali samo poberemo vse usi?"

iz Ubuda sva se pognala k slonom. srckani, kot znajo biti le oni. malo smo se stiskali, lupckali, hranili, na koncu pa sva si lahko pogledala kratek slonji show. super. in sva sla naprej.. vozila sva se mimo cudovitih rizevih teras. sva se odlocila, da si jih podrobneje pogledava, ko prideva malo bolj v divjino..divjino? kako, ko pa sva bila naslednji trenutek ze na cistem S balija. jap, res je majhen. za dobrodoslico na to stran otoka, pa so naju se ustavili policaji in nama grozili, da nama bodo vzeli avto za en teden in nama napisali kazen, ker nimava pravega vozniskega dovoljenja..mah ja.. samo podkupit jih je bilo treba. denar v zlozen list, on ga je na skrivaj skril v zep in ze smo bili najbols pr”jatli.

)

Umazane nogice. Vedno taksna v posteljo. Zabavno :)

pripeljala sva se do jezera, ob njem pa ogromen vulkan. cudovit pogled iz najinega novega domeka pa se dober zajtrk za samo 3,5eura na noc. dan sva izkoristila za sprehajanje ob jezeru in polji, ki so jih domacini pridno obdelovali in prisla sva do najine nove najljubse Balijske igre..petelinji boj

Iskren objemcek

Iskren objemcek

danes pa naprej..spet nama je bilo tezko oditi od tam..ne vem ali zaradi vse te lepote narave, petelinjega boja ali zato, ker avto nikakor ni hotel peljati. malo sva mu dala casa in pocasi se je le predal najinim povelji. za boljsi obcutek sva si kupila oltarcek in ga namestila na “armaturko”, da naju bo bogec vsaj malo cuval. se paketek riza sva mu darovala in ga ves cas odisavljala z diseco palcko.

Jezerci v kotanji. Vulkan v ozadju, riz spredaj ...

Jezerci v kotanji. Vulkan v ozadju, riz spredaj ...

prisla sva do Lovine in se nastanila v najlepsem bungalovcku, ki je sezidan v stilu hinduisticnega templja in stoji direktno na plazi. cudovito je. greva zdaj hitro na najino teraso, da ne zamudiva pogleda na soncek, ki bo tonil v morje.

...

...

… noooooot!

  • Share/Bookmark


Krvavi petelinji boji
1.08.2009, 12:13
Zapisano pod: nekategorizirano

Najin road trip je presegel pricakovanja. Podala sva se res popolnoma v neznano. Mapa, ki sva jo kupila je zanic, tako da tudi narisane ceste niso kaj prida pomoc. Ampak kdor isce ta seveda najde ali, bolj primerno temi, se slepa kura zrno najde …

Po popoldanskem sprehodu ob jezeru Batur, ko sva se ze odpravljala proti hostlu, sva po srecnem nakljucju in priporocilu prijazne gospe naletela na policistom skrite petelinje boje. Krvave in neusmiljene petelinje boje. Ceprav je tezko, se nisva mogla upreti, da ne bi pri vsej stvari sodelovala tudi mi2. Verjamem, da se marsikdo zgraza nad vsem tem, ampak to ej del lokalne kulture. Lahko jo seveda ignoriras, ampak bi bilo vsekakor nesmiselno. Pa sej zato sva tukaj.

Skrbno izbran noz pritrdijo z posebno vrvjo. Pocasi in z obcutkom. Vsaka napaka je lahko usodna!

Skrbno izbran noz pritrdijo z posebno vrvjo. Pocasi in z obcutkom. Vsaka napaka je lahko usodna!

Na kratko k bistvu. Petelinji boji so lokalni obred, kjer vsi, od mladih do starih, na javno mesto prinesejo svoje ljubljencke in jim potem iscejo bojnega partnerja. Ko dva petelina kazeta zeljo, da bi se stepla, jima na noge navezejo nozke, ostre ko hudic. To je sele zacetek. Sedaj pridejo na vrsto gledalci. Padajo stave, na polno. En cez drugega. Za 5, 10, 50 ali vec stotisoc rupijev. Stavijo v parih in tudi v skupno blagajno. Divje je. Derejo se en cez drugega in mahajo z denarjem.

Sekundo pred zacetkom boja. Stave so pobrane, petelina nasopirjena.

Sekundo pred zacetkom boja. Stave so pobrane, petelina nasopirjena.

Pa sva se sla zraven. Nisva tocno vedela kako in kaj pocneva, pa nama je prijazen gospod nasel stavnega partnerja. Vlozila sva 10.000 rupijev in … zmagala. OK, ze vidim vse zgrazane obraze, ampak zrla bi se do konca zivljenja ce ne bi naredila tega, dozivela tega. Seveda so nama takoj povedali, da morava o tem strogo molcati, pa vendar mislim, da policije na najinih vratih v Sloveniji ne bo … ali pac?

Porazencu odrezejo nogo. Domov jo odnese njegov lastnik, vse ostalo pa dobi lastnik zmagovalnega petelina.

Porazencu odrezejo nogo. Domov jo odnese njegov lastnik, vse ostalo pa dobi lastnik zmagovalnega petelina.

Boji ne trajajo dolgo. Eni se koncajo takoj, se preden se sploh karkoli konkretnega zgodi. Recimo, da v povprecju traja boj minuto. Ja, videla sva jih vec, zato lahko oceniva. Mislim, da jih je bilo sest v tistem veceru.

Petelin, ki izgubi vedno umre. To je krvavi sport. “There is only one rule. There are no ruls!”. Ko prvi petelin omaga, umre, mu odrezejo nogo, ki jo lahko kot nekaksen spomin obdrzi njegov lastnik, vse ostalo pa dobi lastnik zmagovalnega heroja. Izvedeti sva uspela, da ti petelini po navadi koncajo tisti vecer na krozniku druzine lastnika. Nic v nic …

  • Share/Bookmark