70 dni potovanja v neznano


pogrebna ceremonija na S balija
30.09.2009, 23:08
Zapisano pod: nekategorizirano

zadnje stiri dni potovanja sva se odlocila, da preziviva na severu. tukaj je vse tako lepo. imas vulkane, rizeva polja, cudovito jezero, prijetno svezo klimo, majhno skromno vasico, poceni sobico, petelinje boje in tako zelo prijazne ljudi.

Madi je bial najina mamica te dni. kar naprej sva bila pri njej se z njo druzila, ona pa nama je tako dobro kuhala. vas se je ze cel mesec tukaj pripravljala na pogrebno ceremonijo. sedem let je ze minilo odkar so si jo nazadnje privoscili. sele zdaj so zbrali dovolj denarja in nove mrtve ljudi, da so lahko naredili to veliko slavje. 39 trupel in 16000evrov se je nabralo v teh letih. za vsakega umrlega morajo najbližnji zbrati okrog 400 evrov. Je prav gotovo največji slavnostni dogodek, ki se zgodi v takšni vasi in za katerega ljudje varcujejo denar vse zivljenje. in je najlepše in svečano slovo, od tistih, ki jih imamo najraje.

mandi naju je za ceremonijo tudi primerno oblekla

mandi naju je za ceremonijo tudi primerno oblekla

bila sva srecna, da sva bila ravno te dni tukaj. večerna predstava za vso vas in pa zadnji dan, ko je ceremonija presegla vsa najina pricakovanja, je nama naredilo najlepsi zakljucek tega najinega prvega skupnega potovanja.

darovi umrlim

darovi umrlim

procesija do grobov

procesija do grobov

zadnji dan. 156 žensk v koloni. 39 z rižem na glavi, 39 z ananasom na glavi, 39 trupel.. in pa ogromen pozlačen oltar, ki so ga fantje gradili ves mesec. zganjanje norčij, absurda, norosti, smeha, solz, agresije, veselja, ki so ga zganjali fantje pod oltarjem. nato pa so oltar zgrabili se znjim vrteli in ga pognali ob jezeru do grobov. neskončna procesija se je vila po poti ob jezeru. tisti trenutek ni bilo usmiljenja za pridelke, ki so rastli na tamkajšnjih njivah in vrtovih. ljudje so noreli. v vsak grobek so položili darove, “truplo”, ga zasuli, mu odprli dežnik in vzklikali od veselja, ko so ga zakrili. na koncu pa še ogromni plameni, v katerih je izginjal veliki oltar.

pogrebna ceremonija

pogrebna ceremonija

  • Share/Bookmark


road trip po baliju
30.09.2009, 22:33
Zapisano pod: nekategorizirano

ker nama kuta nabasana s turisti nikakor ni ležala na duši, nama ni preostalo drugega, kot da sva se vse dni potikala naokoli z avtom. za 7 eurov ti stanjsajo denarnico za enodnevni rent avtomobila. Suzuki katana nama v 14 dneh ni nikoli zatajil. večkrat naju je le rahklo prestrašil in nama pognal adrenalin v kri ter dvom v kosti. Ampak vse za voljo bolj pestre poti.

singaraja – lovina:

- riž..riž..riževa polja.. res jih kar noče zmanjkati. pa ko vsaj ne bi bila tako zelo lepa. vsako polje zase je čudovito, objektiv fotoaparata lovi najlepše trenutke in sili števec na avtu, da ne naraste nad 30km/h.

- ozka potka naju premami, da se povzpneva nanjo.. bo ne bo..bo ne bo..evo koncno skoci pred naju fant in nama maha, da naprej ni vec pioti. je pa ravno tu na vrhu hribčka stal trempeljček. ni bil velik, je bil pa najin.

- hinduizem naju je s svojimi tradicionalnimi obredi prevzel. tudi mi2 sva kupila oltarčke in dišeče svečke, ter jih postavila v avto, da naju bo tisti, katerikoli pač že je, bogec čuval.

- voziva naprej, rizeva polja izginjajo, na sipo pa se nama nalepi motorist. skoraj da nama ne da možnosti izbire in že se morava iti namakati v naravni bazenček.. ma ja za videt je bilo ampak več kot par minutk pa tudi nisva namenila tovrstnemu užitku.

- prenočiva v super hinduistični bungalovčku na plaži. sonce pade direkt v morje, mi2 pa raje čas sončnega zahoda nameniva pisanju bloga =(

slap, jagode, opice:

- greva si pogledati enega izmed tisočih slapov.. mi2 in 30 drugih turistov. fuj fuj fuj.. ne marava turistov in stantov.. vsaj tukaj ob slapu ne. so pa imeli lepe albume in dobre zacimbe, ki nama se danes krasijo stene =)

- wiii opice na cesti. greva najprej po jagode, potem pa nazaj k njim. se ze dilava.. jah nič 1evro bova morala dati za kilo jagod, pa se to so nama jih pomagali nabirati. koncala sva s tremi kilami jagod in pekocim zelodcem. se sreca, da sva na poti nazaj pridno velik del jagod zmetala opicam ob cesti.

- spet nabavljava oltarcke.. zeliva kupiti enega, dobiva jih celo vreco in mocne disave v avtu =) nastaviva oltarcek v avto in mu zraven darujeva se riz in jagodo.

- iz avta gledava in isceva plantaze kave. se ustaviva in nadaljujeva pot peš. in ze se znajdeva v raju sredi klinčkov, kave, kakava in ananasa.

- sprehodiva se tudi skozi rizeva polja, ki jih ženice pridno obdelujejo. mi2 pa se vsedeva zraven njih in jim delava druzbo.

- spet se voziva z avtom v neznano.. jap vcasih komaj speljeva v hrib. po eni uri najbolj cudovite voznje med rizevimi polji in soncem, ki zahaja v njih, se koncno sprijazniva, da v teh koncih ne bova mogla prenociti. ceste je prev tako zmanjkalo in ni nama preostalo drugega, kot da sva se veselo vrnila po isti poti nazaj.

zahodni bali

- tadeja se prvič preizkusi za volanom. je bolj strah mene ali njega? po pol ure se oba strinjava, da bo bolje, ce vlogi voznika in sovoznika zamenjava.

- greva proti nacionalnemu parku. kampirati tukaj ne moreva, ogled živali pa je za naju rahlo predrag. pa se zapeljiva na Javo. uh že stojijo policaji in želijo videti najine dokumente. neumno se izgovoriva, da sva le zapeljala v napacno smer in raje nadaljujeva pot po baliju.

- zvecer v tabananu neposrečeno iščeva gostilno ali vsaj nekaj podobnega hrani.neuspešno. potem pa naju napotijo v lepo gostilnico, ki so jo poleg naju zasedali se 4 slovenci.

kopi luwak

- veselo se podava proti severu, k templju kao brez turistov. brez? bili so prva stvar, ki sva jo videla.. sicer samo stirje pa vseeno..na baliju je pac tezko najti prostor brez belih glav.

- prideva do kave.. aaa kopi luwak in pa se 100 drugih vrst kav, cajev, kakavov..  mic je pražil arabsko kavo, jaz pa sem jo mlela.

- prideva v padangabaj. prenocisca so polna, mi2 pa poleg tega se brez denarja. pa se podava naprej, v okolico za novimi prenocisci in ze delava plane, kako se bova ponudila kot pomivalca posode, ce ne bova prisla do bankomata. eno uro voznje naprej sva le prisla do tega cudeznega avtomata denarja in si v candidasi najdeva skromno sobico.

učenje plesa

- zjutraj naju pred vhodom pričaka ogromen netopir. najina nova najljubša žival. lastniki so ga našli poškodovanega in ga pripeljali sem, da bi si opomogel

- privosciva si zajterk na naravni terasici ob morju, igrava sah in jeva tople sendvice. zraven bungalovckov pa je v morje segal dolg pomolcek, ki je bil popoln za izvajanje in ucenje angleskega in dunajskega valcka. jap tudi to sva pocela. zdravila sva hrbtenico in se ucila plesati, da ne bi na poroki od izija in tine preveč smotana izpadla. =)

- tudi sveze kokose sva ponovno odkrila

vrnitev v kuto:

- odsla sva domov, v kuto. hallo kitty ura je ponolno zatajila, saj sva z vrnitvijo avtomobila zamujala za celi dan. lastnik avta naju je grdo gledal, mic se je komaj pogodil za dobro ceno.

- kuta je nabita s turisti, komaj najdeva totalno razsuto sobico in jo dodobra preplacava. dobiva se s tijano, pijeva pivo, jeva v mcdonaldu in igrava šah na plaži.. čisto preveč turistično

..ne ne bo šlo tako..že zjutraj sva si ponovno rentala avto, seveda suzuki katano, in zbežala proč.

odšla sva nazaj na sever.. k vulkanom, jezeru.. tokrat z malo slabšim suzukijem katana. ze prvi dan sva mu zlomila ročico, ki sva jo zadnji dan iskala po baliju kot nora in jo na koncu le zamenjala, potem pa sva ga se zaklenila in pustila kljuce v avtu tako da nama so stirje domacini vdirali vanj in enemu je s palico skozi priprto sipo komaj uspelo. =)

  • Share/Bookmark