70 dni potovanja v neznano


Hinduizem vs. Budizem
26.07.2009, 16:10
Zapisano pod: nekategorizirano
YouTube slika preogleda

Pri nama je ura tocno 10 zvecer. Minil je tretji dan v singapurju, verjetno dan ko sva s Tadejko spoznala vsak svojo novo ljubezen. Pac je ze tako, da po toliko casa vsakogar zamika nekaj drugega, vsak bi rad poizkusil se kaj drugacnega in se morda nasel drugje.

Vse prepovedano.

Vse prepovedano.

Zacela sva v budisticnem templju. Harmonija, spokojnost, mir … povsod pisane barve, lepe oblike in nezna glasba, ki moti cisto tisino.

YouTube slika preogleda

Velik tempelj v petih nadstropjih sredi singapurju je vsakodnevno pribezalisce tistih, ki jim cvetje, disece palcke in poklon Budi pomenijo smisel zivljenja. Nekaj za Mica.

Disi, disi. Pred budisticnim templjem ...

Disi, disi. Pred budisticnim templjem ...

Se pokolon Budi za pester finis potovanja ....

Se pokolon Budi za pester finis potovanja ....

 

In ko prehodis nekaj metrov si ze v povsem drugem delu Singapurja. Obiskala sva indijski hinduisticni tempelj. Ubistvu sva obiskala kar dva in povsod je dogajalo na polno. Strinjava se, da je ta nacin zivljenja “ciganski” v primerjavi z budisticnim. In to misliva v povsem pozitivnem smislu. Vse je veliko bolj nacickano, dame nase navesijo vse kar imajo in pri tem izgledajo neverjetno prelestne, med obredom kurijo ogenj in svoje bogove polivajo z necim, v kar se nisva poglabljala. Temperament, zanesenost, sproscenost. Nekaj za Tadejo.

Da pa dan ne bi bil prevec poduhovljeno obravna, sva sla proti veceru se v singapurski kino. Sicer sva zelela pogledati kaj tipicno njihovega ali pa Ice Age 3 v 3D tehniki pa nama nic od tega ni bilo usojeno. Pa sva se odlocila za tipicno amerisko komedijo Hangover. Ja, pripravljava se za Bali. Tja letiva cez nekaj ur. Bo kar bo …

China Town ... stanti. Vse in se hrana.

China Town ... stanti. Vse in se hrana

Glavna nakupovalna ulica. Od obcudovanja neboticnikov naju boli vrat.

Glavna nakupovalna ulica. Od obcudovanja neboticnikov naju boli vrat.

  • Share/Bookmark


Aretirana v Singapurju?
24.07.2009, 18:31
Zapisano pod: nekategorizirano

danes imava malo cuden dan… malo prevec sva padla v indonezijsko razpuscenost. za nama je le dva meseca truda, da bi postala cim bolj njihova, pri tem pa sva izgubila obcutek za cas in skrbnost..jap sestrca, ti bi nama vsekakor prav prisla! =)

po petih dneh sva ugotovila, da sva brez pasusov.. prijazni indonezijci so nama bili zopet naklonjeni in v hotelu pridno hranili najine stvari. pa da ne omeniva, da sva sele ob vrnitvi najinih dobrin ugotovila, da so bile zraven tudi vse letalske karte, kreditne kartice, osebne izkaznice in denar  (mami upam, da ne beres tega) =)

izguba obcutka za cas… najbrz sva ze omenila, da sva v papui komaj ujela letalo, ker nisva imela prav prestavljene ure.. no danes je bila ura pol pet zjutraj in mi2 sva po skrbnem nacrtovanju datutom lepo uskladila, kdaj morava leteti iz papue, in kako dolgo lahko snorkljava na sulawesiju..  odsla na letalisce. se chek in-ava, pa naju punca cudno pogleda in pokaze na karto ter tv ekran..jah 24. smo, ne 25. kot sva mi2 mislila. hahaha sva se skoraj valjala pred njo od smeha. zadnjih 14 dni sva zivela v zmoti, se zdaj ne veva kako sva priletela iz papue 18. ce na kartah pise, da sva imela let 17. =0 ..

..tukaj naju spremlja predvsem sreca, bolj malo pameti. malo sva pocakala, se na list papirja podpisala in ze so nasli se dva prostora na letalu za naju. priletiva v jakarto, jah najin let do singapourja ni bil vec prost, je bil pa prost dve uri kasneje.. in zdaj sva tukaj..po 14-ih urah potovanja.

singapour. kot se nama zdi, da je to bil najvecji kulturni sok za naju. tako sva se ze navadila umazanije, neorganizacija, razpuscenosti v tej indoneziji. pa prideva sem, koncno si privosciva sladoled, tako veselo sem zagriznila vanj, pa ze stoji pred mano gospod in mi rece, da nisem v coni za hranjenje in pitje..whaaaat? in kje lahko pojme sladoled? ko pridem iz letalisca, od tam pa je bilo treba se na metro..jah ponudil mi je vrecko, jaz sem se lahko poslovila od sladoleda pa se hvala sem mu lahko rekle, ker mi ni napisal kazni.

danes bova malo vec spala. no, sicer tole pivo v karaoke baru direkt pod nama zelo disi, pa vendar. hoceva se naspat, da bo jutrisnji singapur tapravi… da bova lahko pozorno iskala kakrsnekoli sledi o smeteh po cesti …

papa

  • Share/Bookmark


novi strahovi… buuuuu ;)
23.07.2009, 11:51
Zapisano pod: nekategorizirano

takole nama gre..vsak dan “bolje”. kot lahko receva, da sva vsak dan bolj udomacena, pa prav tako vsak dan spoznava kaksen nov strah. nekateri tudi naslednji trenutek izginejo, drugi se le kopicijo.. priznala sva si, da sva ze kar malo napsihirana.

Na poti v raj nevarnih ribic. Na otocek Bunaken ...

Na poti v raj nevarnih ribic. Na otocek Bunaken ...

kaj naju vedno znova strese do kosti: – podgane: bila sva v hotelu, kjer so nad nama ves vecer tekale in glasno ropotale ogromne podgane. poleg tega, da sva lahko vedno videla njihove repke, ki so mahali nad najinimi glavami in ritke. nekaj casa sva se vztrajala in vedni znova skocila iz postelje, ko je podgana skoraj padla na njo, potem pa sva sred noci spakirala rukzake in se odpravila v naslednji hotel.

- scurki: ogromni s se vecjimi klescami na koncu, so te presenetili na vsakem koraku na poti v sobo na otoku Bugen. potem pa so pred tabo vzleteli in se kot nori zaletavali v stene, dokler niso padli na tla.

- komarji: ker nisva ravno pridna pri jemanju antimalarikov, vsakega komarja, ki obijeva, pregledava, ce ima crtasta krila

- morje: najprej crna riba, ki se je prilepla na moj trebuh in mi sledila ves cas, nato pa me ugriznila, pogled na morskega psa, ko se nisva vedela, da naju sigurno ne bo pojedel.. Bugen..prispeva na otok, si sposodiva opremo in cof v vodo snorkljat. najprej sva videla crno belo kaco – 2x. skupaj smo se dvignila nad vodo po zrak, potem pa bum zbezali vsak v svojo smer. jap, to so najbolj strupene kace, in njihov ugriz pomeni gotovo smrt. vendar te lahko ugriznejo samo v uho ali kozico med prsti, ker imajo tako majhna usta ;)

Najina hiska strahov

Najina hiska strahov

snorkljava..noro je bilo. kot v prenatrpanem akvariju. na tisoce barvnih koral, jate cudnih rib, ki so komaj drvele mimo tebe. uzivala sva.. potem pa priplava prijatelj mimo naju cisto preplasen, ker je malo naprej videl trigel fish.. ogromna riba, ki je ze veliko ljudi napadla. grize auc.. pa je sla romantika papa.. naslednji trenutek sva jo zagledala, ona pa direkt k nama…uu smo spet bezali.. no od takrat naprej sva se samo gledala okrog, ce se boi se od kje prikazala.

nemo: filemska zvezda..prav gotovo. mic jih je zafrkaval, mene so napadali. na tisoce jih je, taksnih in drugacnih. se preden ti njega vidis, se ze sam postavi nad njegovo koralo in te gleda v oci..potem pa samo bog ne daj da se mu priblizas :0

- palme: ko ni druge poti, kot hoja direkt pod palmami, visokimi, da komaj vidis vrh, in vsakih par minut slisis kako pade kokos na tla.. jap me cudi, da ni vecji procent tistih, ki umrejo zaradi kokosov..

ampak bilo je noro.. toliko podvodnega zivljenja, da bi si rada kar naredila belezko, v katero bi zapisovala, kaj vse sva videla..

pa se delfincki..med njimi ravno nismo mogli plavati, ampak jih je pa bilo na tisoce okoli nase ladjice. saj nisi vedel kam bi sploh gledal. obkrozali so nas v jatah, plavali pod ladjico, delali akrobacije nad vodo in..jah uziwajo..mi pa smo tudi =)

Teh pa se nisva bala. Vsaj to ...

Teh pa se nisva bala. Vsaj to ...

  • Share/Bookmark


Pece, pece pece … u kako pece!
23.07.2009, 11:06
Zapisano pod: nekategorizirano

Poizkusava. Pac, vse po vrsti kar se znajde v meniju napisano najbolj cudno, na dolgo, s cim vec dopdatki. Poskusava vse kar plava, kokodaka, leze in gre. Dobesedno. No, kljub temu, da sva 14 dni zivela pri kanibalih nisva pojedla cloveka (ceprav enkrat je bilo nekaj sumljivo ;) ).

99 % nama uspe, vcasih zagrizeva v kaj nemarno pekocega. In potem tecejo solze in voda v potokih. Tadejka ze ve …

  • Share/Bookmark


Sulawesi. Pristaneva, ko explodira bomba …
17.07.2009, 13:39
Zapisano pod: nekategorizirano

Morem zaceti s tem.

Danes zjutraj je celo Indonezijo pretresla novica, da je v Jakarti, glavnem mestu Indonezije, eksplodirala bomba. Gre za napad, mascevanje … v teh mesecih sva dobila tudi obcutke o tem, kaksno imajo “navadni” indonezijci mnenje o zahodnem svetu. Iskreno nama je zal za dogodke, ampak jih morda celo malce razumeva, nikakor pa seveda ne odobravama …

Ravno takrat, ko se je vse to dogajalo, sva mi2 pristala na Sulawesiju. Enem izmed vecjih predelov Indoenzije, natancneje v mestu Manado. In ker nama je tako zelo zal za Papuo, danes objavljava se nekaj fotk od tam in prav zadnjo fotko, ko se preden stopiva na letalu stojiva na tej magicni dezeli.

Najin Saowandarek. Neokrnjen. Brez pleha ...

Najin Saowandarek. Neokrnjen. Brez pleha ...

Brez kokosov res ne gre.

Brez kokosov res ne gre.

Somewhere over the rainbow ...

Somewhere over the rainbow ...

Se zadnji "posing" na Papui

Se zadnji "posing" na Papui

Manado je super. Prvo velemesto po enem mesecu prav pase. Vsega v izobilju, celo klima nama je malce prizanesla. Privoscila sva si …

)

Posvod tukaj noter so skampi :)

  • Share/Bookmark


iz sulawesija po novo vizo
17.07.2009, 13:38
Zapisano pod: nekategorizirano

evo..z majhnim letalom priletela do sulawesija, da se malo raziscema ta koticek sveta. imava se 8 dni, potem pa morava zbezati iz indonezije po novo vizo. zaradi vseh teroristov in indonezijskih letal, ki so vsa na crni listi, ne moreva leteti nikamor tja, kamor sva si prej zamislila. no, po vseh moznih premislekih sva le ugotovila, da bo najlazje in ceneje, ce letiva nazaj v jakarto, od tam pa v singapour. se ze kar malo veseliva pravega mestnega vrveza, ki ga v tem casu se nisva uspela zacutiti. do takrat pa nujno uziwati tukaj, na otockih, v vodi, pod vodo, na vodi, kolikor se da. =)

  • Share/Bookmark


pa p(U)a
16.07.2009, 12:29
Zapisano pod: nekategorizirano

evo.. gnojne rane od ugrizov prasicjih bolh s pomocjo antibiotikov pocasi izginjajo, alergija se manjsa, cunje razpadajo..ravno pravi cas, da zakljuciva to poglavje in odideva dalje. ob tej priloznosti se moreva zahvaliti Neji, Lari in Zvonetu za vrecko presenecenja..so rekli, da je za takrat, ko bodo res hudi casi. pa takrat niso imeli pojma, da nama bodo res resili par rizicno lacnih zelodckov. bonboncke priznam, da sem pojedla ze med cakanjem na letalo do Soronga, potem pa pot do souwandareka..kako prav so prisli piskoti med par urnem cakanju pod soncno vrocim nebom, da smo docakali, da se je morje toliko dvignilo, da smo lahko porinili nas leseni colnicek v vodo in se z njim odpeljali na otok. to pa se ni bilo vse. na otoku v vasici pri teh parih ljubkih domacinih sprva nisi mogel nic dobiti. sva ze obupovala, ker nisva imela nicesar za pit in jest s sabo.. no hvalabogu so se naju usmilili in nama prinesli vodo ter naju razvajali z ribicami. potem pa je bila tu sobota.. zaradi vere ta dan ne smejo delati nicesarne, ne kuhajo, se v morje ne smes …jojojoj spet so lacni trebuscki.. v spostovanju do njihove vere vztrajama do 17h potem pa brez slabe vesti odideva na sosednjo plazo odlocena, da si sama naloviva rib, pripravima ogenj, da jih speceva, nato pa si se privosciva svez kokos iz palme…jah..ce bi morala preziveti v naravi, bi hitro umrla. ribice so ze lepe. pisane, majhne in velike a kaj ko jih ne smes pojest. vrecka presenecenja je bila prazna.. ampak noc je bila tu in s tem za njih konec dneva. vasica je zazivela, naju pa so ze cakali v hiski kolacki.

ni kaj..pogresala bom papuo, pogresala te ljudi tukaj. vse kar se nama je zgodilo, je bilo super. zdej pa greva naprej, novim dogodivscinam naproti.

  • Share/Bookmark


Bela mivka, kokosi, leseni colnicki in nemo
16.07.2009, 12:06
Zapisano pod: nekategorizirano

Koncujeva najin obisk Papue. Od 70 dni potovanja po Indoneziji sva kar 30 dni namenila temu neodkritemu raju, jutri pa greva dalje. Na Sulawesi, mesto Manado, otok Bunaken. Da vidiva kaj se skriva tam.

Se prej pa nekaj utrinkov iz najinih medenih tednov na v vasici Saowandarek na otoku Masuar na otocju Raja Ampat na Zahodnem delu Papue.

Snorklarski enodnevni izleti iz Sowandareka. V spremstvu Roya in njegovega oceta. Seveda brez kokosov iz neokrnjenih otockov ne gre.

Snorklarski enodnevni izleti iz Sowandareka. V spremstvu Roya in njegovega oceta. Seveda brez kokosov iz neokrnjenih otockov ne gre.

) Casali, rum cocos, Casali

Lepoticka, ni kej :) Casali, rum cocos, Casali

Najina vasica. Saowandarek. Tako se vidi iz mejhnega colnicka na poti na ribolov.

Najina vasica. Saowandarek. Tako se vidi iz mejhnega colnicka na poti na ribolov.

Pijeva sveze kokose, direkt z drevesa.

Pijeva sveze kokose, direkt z drevesa.

Najin podvodni fotografski poizkus. Iskanje malega nema.

Najin podvodni fotografski poizkus. Iskanje malega nema.

  • Share/Bookmark


..sanje iz otrostva
15.07.2009, 13:15
Zapisano pod: nekategorizirano

tocno tako sem si kot otrok predstavljala sanjsko, zame nedosegljivo morje. Bela pescena plaza s kokosivimi palmami, na njih pa pisane papige. na plazi leseni colnicki ob katere pljuska kristalno cista zelena morska voda. par zavesljajev po vodi in ze se znajdes sredi koral iz katerih kukajo Nemoti in drugih tisoc florestencnih baru rib. Mimo priplava zelva in na koncu se le prvic ko ga zagledas strasno prestrasis morskega psa. Plaza pa je le konec oziroma zacetek majhne vasice iz lesenih dvignjenih hisk izmed katerih ena, najblizja morju, pripada ravno tebi. Pa vse to skupaj sploh ne bi bilo tako popolno spet brez njih..domacinov, zelo mirnih in rahlo sramezljivih, ki vedo kaj imajo in to skrbno varujejo, te vedno sprejmejo s sirokim nasmeskom in ti prinesejo peceno ribico.

in sem se spet zaljubila..v souwandarek, v papupo – ze drugic.

najbolj srecna, da sem lahko dozivela vse to!

=)

  • Share/Bookmark


Ta slikica zgoraj …
15.07.2009, 13:02
Zapisano pod: nekategorizirano

Ko sva na blog nalozila tole zgornjo (glavno) slikico, nisva tocno vedela kje to je. No, vedela sva, da je to vse skupaj na Irian Jayi, ampak nekako nama ni slo v racun, kako je lahko taksen raj nekje na mestu, kamor se mi2 podajava na 14-dnevni treking v gorovje.

Po mnogih priporocilih najinih novih kolegov in tatov (Ben) iz potovanja, sva se odpravila na otocje Raja Ampat, enega najbolj neokrnjenih koralnih kotickov na Zemlji. 613 otokov, od tega samo 35 naseljenih ponuja vec kot 3000 vrt rib in ne vem koliko koral.

Torej, letela sva v Sorong, nekaksno prestolnico tega dela Irian Jaye. Tam sva pomoc poiskala pri lokalnem vodniku Rudiju. Mlad pob, ki super govori anglesko (ni sarkazma) nama je razlozil vse v detajle in naju glede na najine izpovedane zelje poslal v Saowandarek.

o je vasica na enem manjsih otokov  v Raji Ampat. Ima 100 prebivalcev. Okoli 20 his. Nobenega asfalta nic. ni povezave s civilizacijo razen obcasno kaksen coln. Vse kar delajo je, da lovijo ribe, tune, velike in nabirajo kokose. Vsak dan isto. Prav to sva pocela tudi midva. lovila ribe, jedla kokose in snorklala vsak dan. dvakrat. v idilicni vodi. brez ene same smeti. vidljivost neskoncno metrov. milijon rib, koral. Zelve plavale okoli naju. Tudi morski psi. Videla sva jih vsaj 10. Neskoncno lepo, nepopisno.

Minil je en teden v vasici, ki bo postala merilo za vse najine naslednje destinacije.

Jutri geva dalje. Znova na enega koralnih otokov, tokrat cca 1000 km stran. Manado, Sulawesi.

  • Share/Bookmark